Sporočilo za javnost ob 41. slovenskem tednu boja proti raku: Obdrži sonce na varni strani

Nazaj na seznam novic

Ljubljana, 4. marec 2024: Danes so se z novinarsko konferenco začele aktivnosti tradicionalnega, že 41. slovenskega tedna boja proti raku, ki ga organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku (Zveza) v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana (OI), Ministrstvom za zdravje in Državnim programom za obvladovanje raka. Letošnji teden poteka pod geslom »Obdrži sonce na varni strani«. Po podatkih slovenskega Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb, 125 jih umre. Čeprav je kožni melanom v veliki meri preprečljiv, je v Sloveniji na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki. Število novih primerov se povečuje, tako v Sloveniji kot v svetu, podatki pa kažejo, da se bo breme tega raka v naslednjih 20 letih povečalo za več kot polovico. Strokovnjaki zato pozivajo, naj skrb za zaščito kože pred UV žarki, redno samopregledovanje kožnih znamenj in obisk osebnega zdravnika ob sumljivih spremembah postane del naših zdravih navad.

Eno glavnih vodil pri oblikovanju strateških ciljev in programa dela Zveze je z leti postal Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje 12 nasvetov za zmanjšanje zbolevanja za rakom. Sedmi od njih naslavljapreprečevanje kožnega melanoma s pozivom, da se čim manj izpostavljamo sončnim žarkom. Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., je ob predstavitvi letošnjih aktivnosti tedna boja proti raku povedala, da zelo velik delež kožnega melanoma lahko preprečimo z ukrepi, ki jih lahko izvajamo sami, in prebivalce pozvala: »Pomembno je, da smo prav vsak trenutek pozorni, da sonce obdržimo na varni strani. Zato uporabljajte zaščitna oblačila, pokrivala, sončna očala in kreme z visokim zaščitnim faktorjem; pazite, da vas, še posebej pa otrok, ne opeče sonce; in ne uporabljajte sončenja v solarijih, saj je učinek podoben kot pri soncu.« Pojasnila je, da po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka Slovenija sodi med države, kjer je delež kožnega melanoma, ki je povezan z UV sevanjem, okrog 90 %. Slovenija se tako umešča na 6. mesto med 40 evropskimi državami glede na delež kožnega raka, ki ga lahko pripišemo UV sevanju. In poudarila: »Sončenje je še posebej tvegano za otroke. Velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti skoraj podvoji tveganje za kožnega raka kasneje v življenju.«

Kako lahko preprečimo nastanek kožnega melanoma in kako ga odkrijemo zgodaj?

Petletno preživetje bolnikov s kožnim melanomom je po podatkih Registra raka razmeroma veliko, okrog 90-odstotno, predvsem na račun tega, da v Sloveniji kar v 75 % odkrivamo kožne melanome v omejenem stadiju, ko je preživetje 100-odstotno. Če je kožni melanom odkrit v razširjenem stadiju, je 5-letno preživetje 61-odstotno, v razsejanem stadiju pa le še 31-odstotno. Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola jeizpostavila, da kožni melanom v veliki meri povezujemo z okvarami kože, ki jih povzroči izpostavljenost UV žarkom. Tveganje za nastanek melanoma se poveča v primeru številnih sončnih opeklin, opeklin v otroški dobi in opeklin z mehurji. Zato strokovnjaki priporočajo zaščito kože pred vplivom v naravi prisotnih UV žarkov ter odsvetujejo uporabo solarijev: »Pri kožnem melanomu je ključnega pomena odkrivanje v zgodnji fazi razvoja, ko je zdravljenje uspešno že s preprostim kirurškim posegom. Za zgodnje odkritje bolezni je pomembno poznavanje in opazovanje lastne kože. Med ljudmi so že dobro znani kriteriji ABCDE kot koristen opomnik za prepoznavanje morebitnih znakov melanoma: asimetrija znamenja, nepravilni robovi, neenakomerna ali spremenjena barva, premer več kot 6 mm in spremembe v znamenju, kot so rast, srbenje, krvavitev ali pojav novih. Ob tem se v zadnjih letih uveljavlja tudi znak »grde račke«, s katerim opisujemo spremembo na koži, ki se po svojih lastnostih močno razlikuje od vseh ostalih in tudi laiku omogoči zgodnje prepoznavanje sumljive spremembe na koži.«

Kaj naredimo, ko posumimo na kožni melanom – pot od suma do diagnoze

Da preventivni ukrepi igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju pojavnosti kožnega melanoma, saj je zgodnje odkrivanje ključno za uspešno zdravljenje in izboljšanje preživetja bolnikov, je opozorila tudi družinska zdravnica prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., iz Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, in dodala: »Vsak posameznik bi moral redno pregledovati svojo kožo, da bi odkril morebitne spremembe ali nenavadne tvorbe. To vključuje pregledovanje celotne površine kože, tudi pod lasmi in na težje dostopnih mestih.« Napoved preživetja pri kožnem melanomu je lahko zelo individualna in se lahko razlikuje od primera do primera, zato je izpostavila:»''Pomembno je, da se bolniki posvetujejo s svojimi zdravniki za podrobno oceno njihovega primera in načrtovanje najboljše možne obravnave. Poleg tega so podpora družine, skupnosti in strokovnjakov za zdravljenje ključni pri obvladovanju te bolezni.«

Centralizirano zdravljenje kožnega melanoma v Sloveniji kot primer evropske dobre prakse

Na področju zdravljenja kožnega melanoma v zadnjih letih spremljamo ogromen napredek. Skoraj vsi slovenski bolniki s kožnim melanomom, katerim je zaradi napredovane bolezni predlagano kirurško zdravljenje bezgavk, sistemsko zdravljenje ali obsevanje, so obravnavani na Onkološkem inštitutu Ljubljana.Osnova uspešnega onkološkega zdravljenja je multidisciplinaren, celosten in posamezniku prilagojen način, kar pa lahko zagotovimo le s centraliziranim pristopom. »Večina kožnih melanomov zahteva preprost kirurški poseg, s katerim pozdravimo skoraj 90 % bolnikov. S tem posegom pa dobimo tudi podatek o morebitni prizadetosti bezgavk in s tem napoved prognoze bolezni. Če je kožni melanom zaseval tudi v bezgavke, sledi multidisciplinarno zdravljenje – kombinacija kirurgije, sistemskega zdravljenja in radioterapije,« je povedala doc. dr. Barbara Perić, dr. med., specialistka kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana. »Dobro sodelovanje vseh v procesu zdravljenja bolnika s kožnim melanomom je posebno pomembno tudi v času sodobne imunoterapije, ki je znatno izboljšala preživetje bolnikov z zasevki melanoma, lahko pa ima žal neprijetne, celo nevarne neželene učinke. Posebna skupina bolnikov s kožnim melanomom so starostniki, kjer zdravljenje posebno skrbno prilagajamo njihovim potrebam in zmogljivosti. Žal pa nemalokrat opažamo, da so ravno ti najbolj krhki bolniki pogosto k nam na zdravljenje napoteni pozno,« je še opozorila doc. dr. Perić.

Moja zgodba, moje ambasadorstvo

Svojo izkušnjo s kožnim melanomom je delila Anja Matušin: »Pred svojo boleznijo se nisem popolnoma zavedala resnosti in posledic kožnega melanoma. Osebna izkušnja pa me je globoko pretresla in mi odprla oči. Odločila sem se, da kot ambasadorka širim informacije o pomembnosti preventive, opozarjam na nevarnost sončnih žarkov in delim svojo zgodbo. Z ljudmi se veliko pogovarjam in žal ugotavljam, da se še vedno ne zavedajo dovolj nevarnosti sonca. Razveseljivo je, da jih potek pregledovanja kože zanima in so pripravljeni temu posvetiti nekaj pozornosti. In tudi za otroke starši večinoma poskrbijo in jih ustrezno in pravočasno zaščitijo, na sebe pa žal večkrat pozabijo. Upam, da s svojo zgodbo in spodbudo k preventivi prepričam čim več ljudi.«

Podporo 41. tednu boja proti raku so izrekli generalni direktor OI Andraž Jakelj in strokovna direktorica OI izr. prof. dr. Irena Oblak, ki sta izpostavila dolgoletno sodelovanje z Zvezo in skupna prizadevanja na področju preventive raka, koordinatorica državnega programa obvladovanja raka Sonja Tomšič, dr. med., ter predstavnica ministrstva za zdravje Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, ki je povedala:»Teden boja proti raku je posvečen temu, da ljudi seznanjamo, opolnomočamo in vzpodbujamo k spremembi prepričanj, stališč in vedenj, s katerimi lahko številne rake preprečimo. Evropski kodeks proti raku, ki govori o dejavnikih, ki so povezani z nastankom raka, in kaj je mogoče ukreniti, da bi zmanjšali tveganja za te bolezni, moramo še bolj približati mladim, ljudem v zrelih letih in starejšim. Življenje v skladu z 12 nasveti proti raku naj postane vsakdan čim večjega števila ljudi.«

Na današnji dan poteka tudi Mednarodni dan ozaveščanja o HPV. HPV so virusi, s katerimi pride v stik večina spolno aktivnih oseb, tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu. Poznamo več kot 200 različnih genotipov, od tega približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela, od tega okrog 12 genotipov lahko povzroči raka. HPV je glavni vzrok za nastanek genitalnih bradavic in raka materničnega vratu, povezan pa je tudi z nastankom raka zadnjika, penisa, zunanjega spolovila pri ženski, nožnice ter v področju ustnega žrela, tako pri moških kot pri ženskah. Najboljša zaščita pred okužbo s HPV je cepljenje, zapisano tudi kot enajsto priporočilo Evropskega kodeksa proti raku.

Dodatne informacije

41. Slovenski teden boja proti raku – program aktivnosti

Zveza slovenskih društev za boj proti raku je z 11 regijskimi društvi med nevladnimi organizacijami najstarejši in najpomembnejši nosilec preventive na področju raka. Je dolgoletna članica Zveze evropskih lig proti raku (ECL) in Mednarodne zveze za obvladovanje raka (UICC). Poslanstvo Zveze je skupaj z regijskimi društvi prispevati k ustvarjanju take slovenske družbe, v kateri ne bo nihče zbolel ali umrl za rakom zaradi lastne nevednosti ali zaradi brezbrižnosti države. Eno glavnih vodil pri oblikovanju strateških ciljev in programa dela Zveze je z leti postal Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje 12 enostavnih priporočil, ki jih lahko upošteva vsak posameznik in si s tem pomembno zmanjša tveganje, da bo zbolel ali umrl zaradi raka. Sedmo priporočilo se nanaša na kožnega raka. Vseh rakov ne znamo in ne moremo preprečiti, zato je pomembno, da se opazujemo in ob sumu, da imamo prve znake raka, kontaktiramo izbranega osebnega zdravnika.

V Tednu boja proti raku poteka vrsta aktivnosti, ki laično javnost seznanjajo predvsem z možnostmi preprečevanja rakavih bolezni.

Več informacij o letošnjih aktivnostih najdete TU!

Breme raka v Sloveniji

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. V Sloveniji po ocenah Registra raka Republike Slovenije za rakom zboli letno približno 16.000 ljudi, umre jih več kot 6.000. Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.

Več informacij: Rak v Sloveniji 2020.