Sporočilo za javnost

Ljubljana, 7. marec 2022: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana je ob začetku 39. tedna boja proti raku potekala tradicionalna novinarska konferenca, na kateri so strokovnjaki onkologije, javnega zdravja, psihologije, komunikologije in zdravstvene pismenosti z roko v roki z Zvezo slovenskih društev za boj proti raku prebivalce pozvali, da naj ne čakajo na konec pandemije in naj proti raku ukrepajo takoj, kajti tudi rak ne čaka. Letošnji teden še posebej poudarja, kako pomembna je zdravstvena pismenost za preprečevanje in obvladovanje raka.

 

Da rak ne čaka, se zavedajo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Generalna direktorica OI Andreja Uštar je ob tej priložnosti dejala: »Neprekinjena onkološka dejavnost, ki smo jo zagotavljali med epidemijo covid-19, je velik organizacijski in strokovni izziv, ki ne bi bil mogoč brez zavzetosti in požrtvovalnosti vseh zaposlenih. Zahvaljujem se tudi bolnikom za potrpežljivost in spoštovanje vseh ukrepov ter vsem društvom na področju onkologije, ki so nas podprli pri komunikaciji z bolniki.« Zgolj to, da Onkološki inštitut Ljubljana neprekinjeno izvaja onkološko zdravstveno dejavnost tudi v času pandemije, pa žal še ne zagotavlja, da ta ne bo vpliva na breme raka. Zaskrbljujoče je, da v času pandemije odkrivamo manj novih primerov raka, skrbi tudi ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v zadnji tretjini leta 2021. Strokovna direktorica OI izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., je poudarila: »Na inštitutu ves čas opozarjamo, da ob epidemiji covid-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Tudi ob tej priložnosti pozivamo prebivalce, da pazijo na zdrav življenjski slog, se udeležujejo presejalnih programov, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.« Obe direktorici sta Zvezi slovenskih društev za boj proti raku čestitali ob organizaciji že 39. tedna boja proti raku za uspešno delovanje ter osveščanje javnosti tudi med epidemijo.

Ne čakajte na konec pandemije, proti raku ukrepajte takoj

Preračuni Registra raka RS, v katerih so odstranili vpliv staranja na breme raka, kažejo, da se število novih primerov raka v zadnjih letih veča počasneje, kot se je v preteklosti, in se pri moških celo manjša, kar kaže, da smo v Sloveniji uspešni pri preprečevanju raka ter zgodnjem odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb v presejalnih programih. Doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, pojasnjuje:  »Kar okrog 40 % vseh novih primerov raka in okrog polovico vseh smrti zaradi raka lahko preprečimo sami, z upoštevanjem Evropskega kodeksa proti raku, ki vsebuje 12 strokovno preverjenih priporočil proti raku. Priporočila so povezana predvsem z zdravim življenjskim slogom in zdravimi izbirami, cepljenjem proti okužbam, ki lahko povzročajo raka in udeležbo v presejalnih programih ZORA, DORA in SVIT.«  Vendar še tako dobra priporočila ne morejo doseči pričakovanega učinka, če jih ljudje ne poznajo, ne razumejo ali jih premalo izvajajo.  Pandemija covid-19 zadev ni olajšala, saj se je v tem času pri marsikomu življenjski slog nekoliko poslabšal, ustaljene poti skozi zdravstveni sistem so na določenih točkah postale bolj kompleksne, spremenil se je tudi dostop do nekaterih zdravstvenih storitev. Urška Ivanuš zato poziva: »Pandemija covid-19 ni in ne sme biti razlog, da bi ljudje odlašali. Rak praviloma ni akutna bolezen in kljub dodatnim pandemskim izzivom je prav, da vztrajamo, vztrajamo pri zdravem življenjskem slogu, cepimo svoje otroke proti okužbam, ki povzročajo raka, ter se udeležujemo presejalnih programov za raka, ki delujejo od maja 2020 dalje neprekinjeno. Če opazimo simptome, sumljive za raka, kontaktiramo svojega osebnega izbranega zdravnika bodisi po telefonu ali e-pošti. In če ne uspemo prvič, poskušamo še. Če ne gre, prosimo družinske člane ali prijatelje za pomoč. Skupaj res zmoremo več. Naše zdravje je pomembno in zanj lahko zelo veliko naredimo sami.«

Zdravstvena pismenost je pomembna za zdravje – rezultati projekta ZaPIS

Ljudje se razlikujemo glede tega, kako vsakodnevno skrbimo za svoje zdravje ter kako spretno znamo razbrati, katere informacije so pomembne za naše zdravje in kdaj moramo ukrepati. Razlikujemo se tudi glede tega, kako spretno znamo navigirati skozi zdravstven sistem. Skupni imenovalec vsem tem razlikam je zdravstvena pismenost. Zdravstvena pismenost obsega znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakodnevne odločitve, povezane z zdravjem. Bolje zdravstveno pismeni verjamejo, da za svoje zdravje lahko veliko storijo sami, drugi menijo, da so pri tem dokaj nemočni. 

In kakšna je zdravstvena pismenost v Sloveniji? »Slovenska nacionalna raziskava je pokazala, da ima skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije omejeno splošno zdravstveno pismenost, ena petina omejeno komunikacijsko zdravstveno pismenost, več kot 60 % pa ima omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost. Zdravstvena pismenost je manjša pri starejših, nižje izobraženih in socialno prikrajšanih. Posamezniki z manjšo zdravstveno pismenostjo tudi slabše ocenjujejo svoje zdravje. Ti podatki so zaskrbljujoči in vprašati se moramo, kaj lahko naredimo,« je odgovorila doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik, dipl. med. s., z Ministrstva za zdravje, ki proučuje zdravstveno pismenost tudi v okviru velikega nacionalnega projekta ZaPIS, in nadaljevala: »Ob vse hitrejšem napredku na področju zgodnje diagnostike in zdravljenja raka celo posamezniki z visoko stopnjo zdravstvene pismenosti včasih težko razumejo kompleksne informacije, ki so pomembne za njihovo zdravje in na podlagi katerih se nato odločajo in ukrepajo. Zato je zelo pomembno, da so kompleksne informacije podane na enostaven in razumljiv način. Pri nedavnem pregledu spletnih strani vladnih in zdravstvenih ustanov smo ugotovili, da so strokovno preverjene, razumljive informacije o zdravju pri nas najpogosteje dostopne na spletnih straneh državno koordiniranih programov za obvladovanje kroničnih bolezni, kot so na področju raka presejalni programi ZORA, DORA in Svit. To je razveseljivo, še posebej v času infodemije, ko se na vsakem koraku soočamo s poplavo pravilnih, napačnih in tudi zavajajočih informacij s področja zdravja.«

Onkološki bolniki in tisti, ki jih skrbi, da imajo morda raka, doživljajo tudi veliko čustveno in psihološko stisko, kar jim dodatno otežuje ohranjanje in uporabo zdravstvenih informacij. Zato ni dovolj, da skrbimo zgolj za to, da so preverjene strokovne informacije ubesedene na enostaven in razumljiv način ter enostavno dostopne. Kaj še lahko naredimo za boljše zdravje? Tamara Štemberger Kolnik pojasnjuje: »Raziskave kažejo, da veliko lahko naredimo s tem, da spodbujamo ljudi k temu, da prevzamejo odgovornost za svoje zdravje (povečajo samoučinkovitost) in da se bolj samozavestno spopadejo s strokovno preverjenimi informacijami in potmi skozi zdravstven sistem (se prepoznajo kot bolj kompetentni, začutijo notranjo moč, da to zmorejo in znajo poiskati pomoč). Raziskave so pokazale, da povečanje samoučinkovitosti in občutka kompetentnosti deluje ne glede na druge socialno-demografske dejavnike, ki vplivajo na zdravstveno pismenost posameznika. Za to lahko veliko naredimo tudi zdravstveni delavci in nenazadnje tudi učitelji ter vsi, ki se o teh temah pogovarjajo z ljudmi, s tem, da ljudi spodbudimo k aktivni skrbi za lastno zdravje, tako na področju preventive kot diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Pri tem je pomembno, da jih opremimo s strokovnim znanjem tako s področja raka, kot s področja, kako navigirati skozi informacije in zdravstveni sistem v situaciji, ki je za posameznika pomembna.« 

Zakaj je dobra zdravstvena pismenost pomembna za dobro obvladovanje raka – od osebnih  izkušenj do znanosti

Posamezniki z visoko zdravstveno pismenostjo imajo manjšo verjetnost, da bodo zboleli za boleznimi, ki jih lahko preprečimo, če pa zbolijo, imajo večjo verjetnost za boljši izid zdravljenja. To je še posebej pomembno pri raku, kjer lahko vsak posameznik naredi zelo veliko za to, da ne zboli oziroma če zboli, raka odkrije čim bolj zgodaj in s tem poveča verjetnost ozdravitve. A čeprav lahko preprečimo veliko raka, vseh rakov ne moremo preprečiti, kljub zdravim navadam in upoštevanju zdravstvenih nasvetov. To še posebej velja za mlade.

»Del stiske, ki jo občutijo bolniki z rakom, je vezana tudi na slabše razumevanje vzrokov za nastalo bolezen. O vzrokih za nastanek raka pri mladih še nimamo dokončnih odgovorov, a smo kljub temu vse bolj uspešni pri zdravljenju. Pri mladih se zato še toliko bolj osredotočamo na kakovost življenja in psihološko plat bolezni,« je pojasnila psihologinja Urška Košir, Slovenka, ki trenutno biva in dela v Kanadi, in Mlada ambasadorka Evropskega kodeksa proti raku. Študij psihologije je zaključila na Univerzi Yale in pridobila doktorat znanosti na Univerzi v Oxfordu, kjer je raziskovala, kako se mladi soočajo in spoprijemajo z rakom in kako pomembna ja zdravstvena pismenost tudi na tem področju. Ugotovila je presenetljive razlike med državami: »V raziskavi, kjer je sodelovalo tudi 75 mladih Slovencev z rakom, smo odkrili, da je tretjina slovenskih bolnikov raka pripisala stresu, v primerjavi z le šestimi odstotki vrstnikov iz Severne Amerike in Zahodne Evrope. Taka prepričanja, da je diagnozo raka v puberteti ali v obdobju mladih odraslih povzročilo osebno dejanje, lahko pripelje do samoobtoževanja ali občutkov krivde. To za mlade bolnike nikakor ni dobro. Znano je, da tisti, ki težje sprejemajo bolezen, tudi slabše sledijo zdravljenju ter se kasneje tudi manj vključujejo v programe spremljanja mladih bolnikov z rakom z namenom obvladovanja poznih posledic raka.« 

»Povezava med zdravstveno pismenostjo in obvladovanjem raka je kompleksna. Preko svojega dela zelo dobro razumem, kaj naj bi to pomenilo v teoriji, a kot bolnica razumem tudi, kako velik je razkorak med teorijo in realnostjo,« je osebno izkušnjo podelila Urška Košir, in tako tistim, ki delajo in raziskujejo na področju raka, kot tistim, ki skrbijo za nekoga, ki je zbolel, sporočila: »Najpomembnejši del zdravstvene pismenosti pri bolnikih z rakom je ta, da od bolnikov ne pričakujemo, da bodo strokovnjaki, ampak, da vedo, kdaj je treba poiskati pomoč strokovnjaka, in da jim pomagamo, da to storijo.«

Komunikacija Onkološkega inštituta Ljubljana s splošno javnostjo v času pandemije covid-19

Ljudem lahko olajšajo iskanje, razumevanje in uporabo informacij za svoje zdravje tudi aktivnosti na ravni posameznih organizacij, čemur pravimo organizacijska zdravstvena pismenost. Zdravstvene informacije in komuniciranje Onkološkega inštituta Ljubljana lahko bistveno doprinese k dvigu zdravstvene pismenosti bolnikov z rakom, pa tudi drugih skupin prebivalstva glede preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka. Sodobna obravnava bolnika z rakom je izjemno kompleksna, bolniki in svojci imajo velike informacijske potrebe, pandemija covid-19 pa je še povečala zahtevnost informiranja na tem področju, kar so občutili tudi na OI. Mag. Amela Duratović Konjević, univ. dipl. kom., vodja Službe za odnose z javnostmi OI: ''Glavni komunikacijski cilj OI med pandemijo je bil doseči, da bolniki razumejo tveganje za okužbo COVID-19 ter upoštevajo priporočila in zaščitne ukrepe inštituta. Posebno pozornost smo namenili zagotovilom, da spremenjen način vstopa na inštitut in drugi ukrepi ne bodo vplivali na obravnavo njihove onkološke bolezni. Strah pred tem je bil pri naših bolnikih večji od strahu pred virusom.'' Bolnike, medije in druge javnosti so skušali pravočasno, pogosto in pregledno obveščati o spremembah delovanja inštituta. Že ob pričetku epidemije so vzpostavili klicni center za bolnike, spletno mesto so preoblikovali, da so lahko izpostavili ključne informacije glede pogojev delovanja in vstopanja na OI, uredili so posebne zunanje označbe v okolici za lažje dostopanje bolnikov preko novega triažnega vhoda. Za bolj prijazno in razumljivo komunikacijo so uvedli nova orodja za vizualizacijo podatkov, kot so infografike in zemljevidi. Komunikacijske vsebine so skušali čim bolj prilagajati potrebam bolnikov, med drugim so strokovnjaki OI pripravili posebno brošuro glede cepljenja proti COVID-19 prav za bolnike z rakom. Amela Duratović Konjević: ''Vse ukrepe in aktivnosti smo vseskozi komunicirali s ključnimi društvi bolnikov z rakom, ki so pomagala pri širjenju informacij inštituta prek svojih kanalov. Kot učinkovito lahko izpostavim tudi skupno komuniciranje presejalnih programov za raka ZORA, DORA in Svit, kot tudi z Zvezo slovenskih društev za boj proti raku na področju preventive raka.'' Pri zdravstvenih storitvah je bil korak naprej narejen tudi na področju telemedicine, pomemben doprinos za oseben stik z bolniki med epidemijo pa je bil septembra vzpostavljen mobilni paliativni tim. Na OI glede na izkušnje v epidemiji ocenjujejo, da bo v prihodnje potrebno več vlagati v razvoj področja zdravstvenega komuniciranja in zdravstvene pismenosti, da bomo bolje razumeli dejavnike, ki vplivajo na odločitev posameznika, da si poišče prave informacije in upošteva strokovna priporočila, in da bodo lahko tudi organizacije bolj učinkovito pristopale k temu področju.

Kaj lahko naredimo skupaj, da pandemija covid-19 ne bo poslabšala epidemije raka

V Sloveniji so tako odločevalci kot stroka že leta 2010 prepoznali pomembnost strateškega naslavljanja obvladovanja raka v družbi, tako je nastal prvi Državni program obvladovanja raka. Sonja Tomšič, dr. med., specialistka javnega zdravja, koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026, je povedala: »Lahko smo ponosni, da ta celovit dokument še vedno živi in da lahko že spremljamo njegov pozitiven vpliv na zmanjševanje bremena raka v Sloveniji. Seveda pa tak dokument zaživi le, če ima podporo in sodelovanje vseh deležnikov. Tu pa se vedno začne (in konča) pri posamezniku – posamezniku kot bolniku, posamezniku kot svojcu, kot zdravstvenemu delavcu, kot odločevalcu, kot nekomu, ki neposredno ali posredno podpira procese, ki vodijo k izboljšanju stanja. V tej luči višja zdravstvena pismenost vsakega izmed nas prispeva k večjemu napredku na področju raka.« Kako je v to posegla pandemija covid-19? Sonja Tomšič pojasnjuje: » Žal so se v času epidemije covid-19 spremenili tako individualni kot sistemski pogoji, ki vplivajo na zdravstvene izide. Glede na dosedanje rezultate, ko smo na Registru raka RS v času epidemije ugotavljali upad novih diagnoz raka, nas skrbi, da se bo stanje na področju raka poslabšalo. Ravno zato je ključna vloga vsakega posameznika, kajti posameznik je tisti, ki lahko izbira zdrav način življenja, ki se odloči za sodelovanje pri programih zgodnjega odkrivanja raka, prepozna morebitne spremembe na svojem telesu in išče pomoč ter sodeluje pri zdravljenju in povrnitvi nazaj v aktivno življenje po zdravljenju.«

 

Teden boja proti raku  

Zveza slovenskih društev za boj proti raku že vrsto let v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana v začetku marca prireja slovenski Teden boja proti raku. Gre za vrsto aktivnosti, ki laično javnost seznanjajo predvsem z možnostmi preprečevanja rakavih bolezni.

Rak v Sloveniji

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. V Sloveniji je po ocenah Registra raka Republike Slovenije leta 2018 za rakom na novo zbolelo že okrog 15.000 ljudi, več kot polovica od njih za enim od petih najpogostejših rakov: za kožnim rakom, rakom debelega črevesa in danke, prostate, dojke in pljuč. Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Več informacij: Rak v Sloveniji.  

Povezava na posnetek novinarske konference, ki se je odvila 7. 3. 2022 na Onkološkem inštitutu Ljubljana:  https://youtu.be/9c2eIcFZHPQ

Priloge sporočilu za javnost

1. Pozdrav predsednice Zveze slovenskih društev za boj proti raku
2. Rak v Sloveniji - povzetek Letnega poročila Registra raka RS za leto 2018
3. Vpliv epidemije covid-19 na obvladovanje raka v Sloveniji 2020-2021
4. Infografike Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026
5. Poročilo o delu Zveze slovenskih društev in regijskih društev za boj proti raku za leto 2021