V Zvezi slovenskih društev za boj proti raku ostro nasprotujemo skupini poslancev, ki je v Državni zbor Republike Slovenije poslala v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku Predlog zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlagajo, da se uvedba enotne embalaže preloži za tri leta in da ukrep začne veljati namesto 1. januarja 2020 šele 1. januarja 2023.

Po raziskavah in izkušnjah držav, ki so ukrep že uvedle, je ta med najbolj stroškovno učinkovitimi za omejevanje kajenja in s tem manjšanje bremena raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Prav zato, ker je ukrep učinkovit, tobačna industrija ne izbira sredstev, da bi ga preprečila ali vsaj zamaknila njegovo uveljavitev.

Nedopustno je, da poslanci dajejo prednost finančnimi posledicami zaradi zmanjšanja trošarin pred skrbjo za zdravje prebivalstva. Pozabljajo, da neposredni in posredni stroški zaradi raka in drugih kroničnih bolezni ter prezgodnjih smrti, ki so posledice kajenja, daleč presegajo pričakovano manjši dobiček države, ki bi bil posledica zmanjšane prodaje tobačnih izdelkov. Večanje bremena raka pa ne ogroža le zdravja in kakovosti življenja posameznikov, pač pa tudi vzdržnost zdravstvenega sistema.

Slovenija sodi po zbolevnosti in umrljivosti za rakom v zgornjo tretjino lestvice evropskih držav. Kajenje cigaret dokazano veča ogroženost s številnimi rakavimi boleznimi in je zdaleč najbolj preprečljiv vzrok raka v Evropski zvezi. Mednarodna agencija za raziskovanje raka v Lyonu je leta 2012 dopolnila seznam rakov, ki so posledica kajenja. S kajenjem so povezani pljučni rak, rak grla, žrela, požiralnika, trebušne slinavke, ledvičnega meha in sečnega mehurja, rak nosnih in obnosnih votlin, želodčni, jetrni in ledvični rak (adenokarcinom), rak materničnega vratu, jajčnikov, adenokarcinom požiralnika, rak debelega črevesa in danke in mieloična levkemija. Od okrog 15.000 novih primerov raka letno v Sloveniji jih je blizu polovice povezanih s kajenjem.

Za obvladovanje kajenja ni enega samega čudežnega ukrepa, ampak le skupek številnih, ki so po eni strani usmerjeni v ozaveščenost posameznikov, po drugi pa omejitve, ki ji postavlja država. Enotna embalaža vpliva na to, da nekadilci, predvsem otroci in mladi, za katere je pomembno, kako privlačno izgledajo škatlice cigaret, ne začnejo kaditi. Enotno embalažo je zaenkrat uvedlo 6 držav, več kot 30 jih o ukrepu resno razmišlja. Prva, ki je uvedla enotno embalažo, je bila Avstralija leta 2012, sledile so Francija in Združeno kraljestvo leta 2017 in Norveška, Irska in Nova Zelandija v letu 2018. Avstralske izkušnje so pokazale, da se je zmanjšala razširjenost kajenja med odraslimi in med mladimi, v Franciji se je od decembra 2016 do decembra 2017 zmanjšala prodaja cigaret za 6,94 %. Na rezultate v drugih državah bo treba še počakati, saj ukrep velja prekratek čas. Kakšne bodo posledice v Sloveniji, bo mogoče raziskati šele po uvedbi zakona. Čeprav sosednje države takega ukrepa še ne načrtujejo (razen Madžarske), bomo lahko dober zgled tudi zanje.

V imenu Zveze slovenskih društev za boj proti raku pozivam poslanke in poslance, naj predlog zakona čim prej umaknejo oz. ga v primeru, da bo obravnavan, ne podprejo, če jim je mar za zdravje državljanov, ki jih v Državnem zboru zastopajo.

Dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku